Zdaj govori vodja Zahodne Papue v izgnanstvu

»Ravnanje z omenjenimi papuanskimi študenti je zgolj še en primer tega, kar izkušamo vsakodnevno že 60 let.«

»Mislil sem, da mogoče smrdim ‒ tisti večer sem se trikrat oprhal. Naslednji dan sem se usedel v klop, pa me je ponovno pljunila. In takrat sem doumel: Indonezijci nas zaradi naše temne polti ne vidijo kot enake, ne vidijo nas kot ljudi. Vsak Papuanec ima nešteto takih zgodb.«